Pokličite nas:
080 1202
080 1202
Pišite nam:
Pošlji povpraševanje
Jezik:
 
DOKAZANO okolju
prijazno
 
Zagotavljamo 3X DALJŠO
življenjsko dobo lesa
 
1x in trajno zaščiteno,
BREZ OBNAVLJANJA
 
Več desetletna tradicija
testiranja izdelkov PO SVETU
Pošlji povpraševanje
30.11.2017

Preberi več >

Izzivi in rešitve v zaščiti lesa

Izzivi in rešitve zaščite lesa, izpostavljenega vlagi in vremenskim vplivom


Gregor Rep
Silvaprodukt d.o.o., Dolenjska cesta 42, 1000 Ljubljana

Klimatski pogoji v večjem delu Slovenije so v evropskem merilu eni najbolj neugodnih za uporabo lesa na prostem. Velika količina padavin, visoka zračna vlažnost ter zmerne temperature omogočajo razvoj in delovanje plesni, gliv razkrojevalk in ostalih škodljivcev, ki povzročajo izrazite diskoloracije (neenakomerno temno obarvanje) lesnih elementov ter njihov sorazmerno hiter propad. Kljub navedenemu se v praksi, tako na javnih kot na privatnih objektih, srečujemo s številnimi primeri uporabe nezaščitenega lesa. Uporabljene lesne vrste, najpogosteje gre za les smreke ter domačega in sibirskega macesna, brez dodatne zaščite niso primerne za uporabo na prostem, o čemer pričajo tudi veljavni slovenski in  evropski standardi. Posledice napačnih odločitev pri izbiri lesa in/ali vrste zaščitnega sredstva, se zelo pogosto pokažejo že kakšno leto ali dve po izpostavitvi lesa, ko se na lesenih objektih in izdelkih pojavijo prve razpoke in deformacije ter prvi znaki okužbe z lesnimi škodljivci.






























Slika 1 in 2: Diskoloracije in deformacije na nezaščiteni fasadi javnega objekta v Ljubljani


Običajno je najprej ogrožena estetska funkcija takšnega lesenega izdelka, kmalu zatem, pogosto že v treh do petih letih, pa takšen izdelek izgubi še svojo uporabno funkcijo in nato povsem propade.


































Slika 3 in 4:  Deformacije in razkroj na lesenih klopeh v Ljubljani


Za uporabnike je predvsem nevaren propad lesenega objekta zaradi trohnenja, ki ga povzročajo glive razkrojevalke. Ob rednih, a napačno izvedenih vzdrževalnih delih na površini lesa, se takšen razkroj v nekaterih primerih opazi šele ob dokončnem propadu in nenadnem prelomu lesnega elementa. V primeru večjih lesenih konstrukcij, kot so nadstreški, lesene hiše, leseni mostovi, igrala v otroških vrtcih, in podobno, so takšni prelomi tudi smrtno nevarni. Čeprav smo imeli v Sloveniji v zadnjem času kar nekaj takšnih primerov, tudi na javnih površinah in objektih, do težjih poškodb ljudi k sreči (še) ni prišlo.

















Slika 5: Prelom nosilne lege gugalnice med igro v otroškem vrtcu

Primerno osnovno zaščito lesa za uporabo na prostem lahko dosežemo le s pripravki in metodami, ki zagotavljajo, da je les primerno zaščiten tudi globje po preseku lesnega elementa. Površinski premazi (različne barve, laki, lazure, itd.), ki jih na les nanesemo s čopičem ali z brizganjem, ne povečajo odpornosti lesa proti lesnim škodljivcem, ampak prispevajo le k dekoraciji in upočasnjenemu sivenju lesa. Paroneprepustni površinski premazi lahko v naših klimatskih razmerah celo bistveno skrajšajo življenjsko dobo lesenega izdelka ali objekta, saj upočasnjujejo sušenje lesa po padavinah in s tem pospešujejo njegovo trohnenje.


   
Slika 6 in 7: Hiter propad lesene ograje zaradi uporabe debeloslojnega površinskega premaza

Tudi učinkovitost različnih olj, ki se v praksi pogosto uporabljajo, je zelo vprašljiva, saj zgolj površinski nanos olja v daljšem časovnem obdobju ne more zaščititi lesa pred glivami razkrojevalkami in drugimi lesnimi škodljivci. Olja se v les namreč ne vežejo, zato jih padavine iz lesa kmalu tudi izperejo. Življenjska doba lesa, zaščitenega z olji, običajno ni nič daljša v primerjavi z življenjsko dobo navadnega, nezaščitenega lesa. Izpiranje olj iz lesa povzroča tudi dodatne nevšečnosti: neenakomeren videz in madeže na površini, onesnaževanje okolja, potrebo po pogostem obnavljanju nanosa. Pogosto so tako uporabljena olja tudi odlično hranilno gojišče za različne plesni, ki se še hitreje razbohotijo po lesu.

V Evropski uniji velja zelo stroga zakonodaja glede uporabe zaščitnih pripravkov (biocidov) za zaščito lesa. Za kvalitetne pripravke, ki so v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo, velja, da so preverjeno učinkoviti v vseh klimatskih področjih, da se ob izpostavljenosti padavinam iz lesa ne izpirajo, da niso škodljivi za ljudi, živali in okolje ter da ne vsebujejo lahko hlapnih organskih snovi. Edina še dovoljena in učinkovita snov za zaščito lesa, izpostavljenega najtežjim razmeram (padavinam, prsti, tekoči vodi ali morju), je bakrov hidroksid, ki je za varstvo rastlin dovoljen celo v ekološkem kmetovanju. Podobne pripravke že stoletja uporabljamo tudi v pridelavi zelenjave in vinogradništvu. Kvalitetni zaščitni pripravki za les, kot že omenjeno, celo zagotavljajo, da se baker tudi ob izpostavitvi lesa padavinam iz lesa ne izpira, kar pomeni, da so popolnoma varni za ljudi in okolje. Ob zagotavljanju bistveno daljše življenjske dobe lesenega izdelka ali objekta, uporaba takšnih zaščitnih sredstev pripomore tudi k skladiščenju ogljikovega dioksida, ohranjanju gozdov in trajnostnemu razvoju.

Velja si zapomniti, da se je glede izbire vrste lesa, vrste zaščitnega sredstva in njegove uporabe smiselno posvetovati s strokovnjaki ter da sta bolj kot začetni videz in barva objekta pomembna njegova estetska vrednost in funkcionalnost skozi celotno pričakovano življenjsko dobo. Le na ta način bodo zadovoljni tudi naročniki in uporabniki lesenih objektov, ti objekti pa bodo zares v ponos in okras naši kulturni krajini.


















Slika 8: Lesen most čez reko Krko, zaščiten z zaščitnim sredstvom Silvanolin®



Slika 9: Lesena fasada iz termično modificirane smrekovine Silvapro®