DOKAZANO okolju
prijazno
 
Zagotavljamo 3X DALJŠO
življenjsko dobo lesa
 
1x in trajno zaščiteno,
BREZ OBNAVLJANJA
 
Več desetletna tradicija
testiranja izdelkov PO SVETU
Pošlji povpraševanje
18.09.2017
V okviru sejma MOS 2017 smo za izdelek Silvacera® prejeli priznanje Mestne ...
Preberi več >

Dobro je vedeti

KAKO ZAŠČITITI LES

Pri načrtovanju lesenega izdelka ali objekta namenjenega uporabi na prostem je potrebno zagotoviti, da je les čim bolj zaščiten pred padavinami in da voda po padavinah čim prej odteče. Mesta, ki se nikoli ali le stežka osušijo (npr. med stiki lesnih elementov), predstavljajo največjo nevarnost za okužbo z glivami in za posledično trohnenje lesa.

Za izdelke ali objekte na prostem je potrebno izbrati le zdrav in suh les. Neodporne in slabo odporne vrste lesa je potrebno globinsko zaščititi. V ta namen lahko uporabimo učinkovito osnovno zaščitno sredstvo za les ali posebno toplotno obdelavo lesa – termično modifikacijo.

Pri zaščiti lesa s tekočimi zaščitnimi sredstvi je potrebno upoštevati navodila in priporočila proizvajalca, saj le dovolj velika količina zaščitnega sredstva in dovolj velika globina njegovega prodora zagotavljata učinkovito zaščito pred lesnimi škodljivci. Sredstev za osnovno zaščito lesa ne smemo redčiti, saj s tem zmanjšamo njihovo učinkovitost. Nanašanje površinskih zaščitnih sredstev s čopičem lesu ne zagotavlja primerne zaščite, pogosto takšna površinska zaščita celo skrajša življenjsko dobo lesenega izdelka. Površinski premazi (različne barve, laki, lazure, itd.) namreč ne povečajo odpornosti lesa proti lesnim škodljivcem, ampak prispevajo le k dekoraciji in upočasnjenemu sivenju lesa, ki pa je naraven in neškodljiv proces.

 
Pri uporabi lesa na prostem mora osnovno zaščitno sredstvo prodreti dovolj globoko v les.

Za manj izpostavljen les na prostem (npr. ostrešja, napušči, lesene obloge pod streho) običajno zadošča zaščita lesa s škropljenjem oziroma brizganjem zaščitnega sredstva na les. Za bolj izpostavljen les (npr. fasadne obloge, vrtne ograje, itd.) priporočamo namakanje lesa v zaščitno sredstvo v posebnih koritih (npr. lesenih, obloženih s folijo) ali bazenih, pri katerem prodre zaščitno sredstvo nekaj milimetrov globoko v les. Če je les neprestano izpostavljen stiku s tekočo vodo, prstjo ali celo morsko vodo, je potrebno postopek zaščite prepustiti strokovnjaku. V teh primerih lahko namreč le s posebno opremo, ki omogoča vakuumsko-tlačno impregnacijo, zagotovimo dovolj učinkovito zaščito lesa pred lesnimi škodljivci.
 
Oprema za globinsko impregnacio lesa z zaščitnimi srestvi (bazen, komora za vakuumsko-tlačno impregnacijo).

Postopke osnovne zaščite lesa pred lesnimi škodljivci delimo na:
- preventivne – ko izvajamo zaščito prvič, z namenom preprečevanja naselitve lesnih škodljivcev
- naknadne – ko zaščito ponavljamo z namenom obnavljanja ali povečanja učinkovitosti preventivne zaščite
- kurativne – ko izvajamo zaščito prvič ali jo ponavljamo z namenom odpravljanja lesnih škodljivcev, ki so se že naselili na lesu

Podjetje Silvaprodukt nudi učinkovita sredstva za osnovno zašito lesa (Silvanolin, Silvanol), storitve  namakanja lesa, storitve impregnacije lesa v vakuumsko tlačni komori ter storitve termične modifikacije lesa po postopku Silvapro

Z našimi strokovnjaki  se lahko posvetujete tudi o naknadni in kurativni zaščiti lesa ter o sanaciji stanovanj in ostalih objektov, okuženih (napadenih) z glivami razkrojevalkami ali drugimi lesnimi škodljivci.

KDAJ ZAŠČITITI LES

Les na prostem ogrožajo zlasti živi (biotični) dejavniki razkroja, med katerimi so najnevarnejše glive razkrojevalke, ki povzročajo trohnenje lesa. Ob ugodnih pogojih (vlažnost lesa nad 20 %, zmerne temperature) lahko les razgradijo že v nekaj mesecih. Slovenija ima v tem pogledu eno izmed najneugodnejših klim v Evropi, saj so pogoji za trohnenje lesa večino časa zelo primerni.

Neodporne vrste lesa (bukev, smreka, jelka, bor, macesen, itd.), ki jih je v naših gozdovih največ, je pred razkrojem na prostem možno učinkovito zaščititi le s sredstvi in postopki za osnovno, globinsko zaščito lesa. Na podlagi česa se odločimo, ali in kakšna zaščita je za lesen izdelek/objekt potrebna in primerna?

Najprej je potrebno ugotoviti, v kakšni meri bo les v našem izdelku/objektu izpostavljen vlagi in lesnim škodljivcem:

1.: les bomo uporabili v pokritem prostoru in njegova vlažnost bo ves čas pod 20 %
2.: les bomo uporabili v pokritem prostoru in njegova vlažnost bo občasno nad 20 %
3.: les bomo uporabili na prostem in njegova vlažnost bo občasno ali pogosto nad 20 %
4.: les bomo uporabili na prostem, v stalnem stiku s tlemi, prstjo ali tekočo vodo
5.: les bomo uporabili na prostem, v stalnem stiku s slano, morsko vodo

Ugotoviti moramo tudi naravno odpornost za vrsto lesa, ki jo bomo uporabili:

neodporne vrste lesa: npr. bukev
slabo odporne vrste lesa: npr. smreka, bor
srednje odporne vrste lesa: npr. macesen
odporne vrste lesa: npr. kostanj
zelo odporne vrste lesa: npr. robinija

 
Pri odločitvi, ali je zaščita našega izdelka/objekta potrebna ali ne, si pomagamo z naslednjo preglednico:

 
Neodporne in slabo odporne vrste lesa je pri uporabi na prostem potrebno nujno zaščititi s primernim osnovnim zaščitnim sredstvom (npr. Silvanolin) ali metodo za globinsko zaščito lesa (npr. Silvapro). Ravno tako je zaščita zelo priporočljiva za srednje odporne vrste lesa (npr. macesen), saj klima večine slovenskih krajev (velika količina padavin, visoka zračna vlažnost, zmerne temperature) omogoča hiter razvoj lesnih škodljivcev in posledično propad lesenih izdelkov in objektov.

O LESNIH ŠKODLJIVCIH

Les je naraven in obnovljiv material, ki je v naravi razgradljiv. Razkroj lesa povzročajo neživi (abiotični) in živi (biotični) dejavniki razkroja. Pri uporabi lesa v gospodarske namene želimo njegovo razgradnjo karseda upočasniti.

Med nežive dejavnike razkroja sodijo klimatski dejavniki (padavine, UV svetloba, temperaturne spremembe, itd.), onesnažen zrak (plini, trdni delci) in ogenj. Neživi dejavniki vplivajo zlasti na estetski videz lesa, redkeje pa tudi na mehanske lastnosti lesenega izdelka. Sončna oziroma UV svetloba povzroča na primer sivenje površine lesa, ne vpliva pa na njegove mehanske lastnosti. Les lahko pred neživimi dejavniki razkroja običajno učinkovito zaščitimo s primernimi površinskimi premazi, kot na primer Silvanol lazura B.

 
Nezaščitena in površinsko zaščitena smrekova deščica po nekajmesečni izpostavitvi sončni svetlobi in padavinam.
 
Veliko nevarnejši, predvsem pri uporabi lesa na prostem, pa so živi dejavniki razkroja. Gre za organizme, ki se z lesom prehranjujejo ali pa ga za lastno preživetje nujno potrebujejo. Mednje sodijo glive (npr.: glive razkrojevalke, glive modrivke, plesni), insekti (npr. ličinke lesnih insektov oz. »lesni črvi«, termiti), bakterije ter morski škodljivci. V Sloveniji zdaleč največ škode na gospodarskem lesu ter na končnih lesenih izdelkih in objektih povzročajo glive razkrojevalke. Ob ugodnih pogojih (vlažnost lesa nad 20 %, zmerne temperature) lahko les razgradijo že v nekaj mesecih. Slovenija ima v tem pogledu eno izmed najneugodnejših klim v Evropi, saj so pogoji za trohnenje lesa večino časa zelo primerni (velika količina padavin, visoka zračna vlažnost, zmerne temperature).
 
Glive razkrojevalke v/na lesu tvorijo podgobje (micelij), lahko pa tudi klobuke.
Ličinka (»črv«) in odrasel osebek lesnega insekta (hišni kozliček ali Hylotrupes bajulus)

Pred glivami razkrojevalkami niso varne niti sodobne lesene hiše, saj srečujemo številne primere, ko glive zaradi manjših ali večjih napak pri izvedbi že v nekaj letih po vselitvi popolnoma uničijo konstrukcijo in/ali obloge nezaščitenih lesenih objektov. Sanacija takšne škode je izjemno draga in zamudna. Za učinkovito zaščito lesa pred živimi dejavniki razkroja moramo uporabiti učinkovita osnovna zaščitna sredstva (npr. Silvanolin ali Silvanol) ter poskrbeti, da v les prodrejo dovolj globoko. Primerno metodo zaščite in globino prodora zaščitnega sredstva izberemo glede na izpostavljenost in funkcijo lesnega izdelka ali objekta. Odlična alternativa klasičnim osnovnim zaščitnim sredstvom za les je v zadnjem času tudi Silvapro® termična modifikacija lesa.
 
Nekaj primerov poškodb, ki jih povzročijo glive razkrojevalke (trohnenje lesa)